ELSTAR

Jesensko - zimska sorta - plodovi so srednje veliki - kožica je srednje debela, gladka - meso je rumenobele barve, zelo čvrsto, srednje fine teksture, sočno, sladko-kislega okusa - čas prodaje je od septembra do decembra.

Sorto elstar so vzgojili na Inštitutu za žlahtnjenje hortikulturnih rastlin (Instituut voor de Veredeling van Tuinbouwgewassen) v Wageningenu na Nizozemskem s križanjem sort zlati delišes x ingrid marie. V pridelovanje so jo uvedli leta 1975. Sorta je še vedno zaščitena.

Drevo raste zelo bujno in razvija goste krone. Veje se hitro močno odebelijo in jih je zato težko upogibati. Dvoletnih vej ponavadi sploh ne moremo več upogniti. Poganjki pozno dozorevajo, zato moramo to sorto le zmerno in pravočasno gnojiti z dušikom, da se izognemo nevarnosti zimskih pozeb v mrzlih zimah. Sprva smo smatrali, da ta sorta ni občutljiva za bolezni kot sta jablanova plesen in jablanov škrlup, z leti pridelovanja te sorte pa ugotavljamo, da njena občutljivost narašča.

Elstar cveti pozno, v večletnem povprečju doseže pri nas vrh cvetenja 1 dan za zlatim delišesom in spada v skupino pozno cvetočih jablanovih sort. Kljub poznemu cvetenju je občutljiv za spomladanske pozebe. Oprašujejo ga jonatan, koksova oražna reneta, gloster, spartan, idared, delišes in druge. Je diploidna sorta in dober opraševalec za sorte iz skupine rdečega in zlatega delišesa ter gloster.

Elstar pri nas zori med 25. avgustom in 10. septembra, spada torej med jesensko-zimske sorte. V njegovi precej hladnejši domovini spada med zimske sorte saj tam končajo obiranje šele sredi oktobra. Plodovi so pri nas uporabni od sredine septembra in zdrže v dobri sadni kleti do decembra v navadnih hladilnicah do februarja v hladilnicah z kontrolirano atmosfero do konca aprila, v hladilnicah z ULO-ULE atmosfero pa celo do sredine junija.

Elstar zarodi zgodaj in ob pravilni tehnologiji dobro rodi. Količina pridelka se seveda ne more primerjati z do sedaj opisanimi sortami zlatim delišesom, idaredom in jonagoldom. Vse tri sorte spadajo namreč med debelo plodne elstar pa med srednje. Zato pa jih elstar pri večini kupcev, ki ga enkrat poskusijo prekaša v zelo kvalitetnem okusu. Zato mu v njegovem glavnem obdobju uživanja, to je od septembra do januarja lahko konkurirajo le redke sorte.

Za doseganje redne rodnosti moramo drevesa ob preobilnem cvetnem nastavku ustrezno zimsko porezati (neposredno pred cvetenjem), nato kemično redčiti, kemično redčenje pa dopolnimo še z ročnim redčenjem. Zaradi močne in pokončne rasti poganjkov je zelo pomembno, da le te pri vzgoji pravočasno upognemo ali pa večkrat pinciramo. Paziti moramo tudi na močno rast konkurenčnih poganjkov, ki izraščajo pod vrhom krošnje pod ostrimi koti in jih moramo zato pravočasno odstraniti (praviloma pincirati na 2-3 liste. Zaradi bujne rasti opravljamo zimske rezi neposredno pred cvetenjem , v samem cvetenju ali po loncu cvetenja vse v odvisnosti od obilnejšega ali slabšega nastavka. Praviloma uporabljamo tako imenovano dolgo rez, ki pa jo v odvisnosti od koncepta nasada in končnega rodnega volumna tudi pri tej sorti vse bolj zamenjuje tako imenovana kratka rez. V prvem primeru puščamo torej daljše veje oz. odrežemo manj, da z močno rezjo dodatno ne vzpodbujamo premočne rasti. V primeru kratke rezi pa ze po doseženemu rodnemu volumnu režemo predvsem na kratek roden les brstiče in brstike izrezujemo pa večino rodnih šibic in predebelih rodnih vej. Način rezi in bujnost dreves sta namreč tesno povezani predvsem z časom rezi o čemer pa se boste lahko bralci revije POPEK prepričali na zato posebaj organiziranih tečajih, ki se bodo začeli v juliju mesecu. Čim bolj drevo obrežemo, tem bolj bo odgnalo. Bujnost je odvisna tudi od časa rezi. Čim pozneje opravimo rez, tem manj bo prirasta. Rast uravnavamo tudi z izbiro podlage, višino cepljenja in globino sajenja. Pri sorti elstar je še posebno pomembno, da so sadik cepljene na šibko rastočih podlagah, da je ta podlaga z koreninskim delom dolga vsaj 35-40 cm inda sadike te sorte ne posadimo pregloboko. Pri nakupu izberemo le kakovostne sadike praviloma obrasle sadike, vzgojno rez pa ustrezno prilagodimo zasnovi nasada. Če so izpolnjeni pri kupljeni sadiki vsi zgoraj navedeni pogoji lahko to sorto brez večjih težav sadimo na sadilne razdalje od 0.5 do 1.5 m.Tako kot profesionalnim sadjarjem tudi vrtičkarjem pa gojenje te sorte na srednje bujnih in bujnih podlagah odsvetujemo.

Plodovi so srednje debeli, pri preveliki obloženosti dreves lahko tudi predrobni. Po izgledu spominjajo na plodove jonagolda, le da so plodovi drobnejši in bolj kopasti ternekoliko manj izdolženi (razmerje med širino in višino plodov je pri sorti elstar manjše v primerjavi z jonagoldom). Osnovna barva kožice je rumenkasta, v shrambi pa postane zlato rumena. Krovna barva je prikupno svetlo rdeče progasta. Obseg pokrovne barve je tako kot pri sorti jonagold odvisen od lege nasada, vremena primerne obloženosti drevesa in tehnoloških ukrepov ter osvetljenosti plodu v krošnji. Meso je rumenkasto bele barve, precej čvrsto, sočno, prijetnega sladko kislega okusa z nežno aromo. Pri organoleptičnih ocenah ponavadi dosega visoke ocene.

 Sorta elstar je tako kot sorta jonagold za gojenje tehnološko zahtevna. Tudi to sorto moramo zaradi težav z obarvanostjo plodov (podrobneje smo ta problem predstavili v predhodni številki pri opisu sorte jonagold) saditi na najboljše sadjarske lege. Na slabših legah lahko sadimo bolje obarvane mutante kot so red elstar, elstar elshof, daliter, daliest in elstar van der grift. Vsi mutanti so prav tako kot izhodiščna sorta zaščiteni. Kljub temu, da večino mutantov najdemo tudi v slovenskih nasadih, imamo z njimi prav tako kot z mutanti jonagolda še malo izkušenj. Na posvetu sadjarjev ob oblikovanju novega sadnega izbora za Slovenijo so strokovnjaki predstavili predvsem svoje izkušnje z mutantoma elstar elshof in elstar van der grift. Prvi mutant po pridelkih in drugih lastnostih ne zaostaja za standardom in je od njega bolje obarvan. Barva je živahna, bolj tržno zanimiva od barve plodov mutanta elstar van der grift, ki je temnejša in lahko popolnoma prekriva plod. Tudi mutant elstar van der grift po pridelkih in drugih lastnostih ne zaostaja za standardom. Plodovi obeh mutantov so bolj kisli od plodov navadnega elstarja in morajo za boljši okus nekoliko odležati.

 Mojca Viršček-Marn